Zahodna Avstralija (2018)

Perth – Kalgoorlie – Laverton – Trans Access Road – Loongana – Madura – Balladonia – Perth – Nambung National Park – Pinnacles Desert – Thesis Lake – Kalbarri – Shark Bay – Coral Bay – Exmouth – Cape Range – Nanutarra – Karajini National Park – Newman – Meekatharra – Bunbury – Busselton - Prevelly – Margaret River – Perth

Čas potovanja: 32 dni; Skupna pot: okoli 10.000 km

Potovanje po Zahodni Avstraliji je bilo malce drugačno kot običajno. Najprej zato, ker sem tja potoval zaradi raziskave pri magistrski nalogi o življenju Aboriginov. Zato potovanje ni bilo usmerjeno v turistične točke, ampak sem obiskal kraje, kjer sem opravljal intervjuje z Aborigini. Na pot nisem odšel z Laro, ampak sta me spremljala brat Matej in njegova sodelavka Mateja, ki sta opravljala terensko delo za članek o geomorfoloških značilnostih Nullarborja. Glavni namen potovanja je bilo torej raziskovalno delo, ki pa smo ga na morali zaradi okvare vozila kmalu končati. Da nismo zapravljali časa, smo dobršen del časa raziskovali zahod Avstralije.

Na pot smo se odpravili iz letališča Marco polo v Benetkah 2. januarja 2018. Potovali smo z letalsko družbo Qatar, ki nas je preko Dohe pripeljala do mesta Perth v Zahodni Avstraliji. Prvih nekaj noči smo prespali v hiši bratove prijateljice, ki nam je poleg hiše posodila tudi avto Land Rover Defender. Na žalost nam je že pred pričetkom potovanja avto crknil, zato smo prve dni preživeli v mestu Perth, kjer sem obiskal več aboriginskih kulturnih centrov in organizacij. Poleg tega smo nakupili tudi zaloge hrane in vode, ki smo jih potrebovali za potovanje po puščavi.

Po sedmih dneh nestrpnega čakanja smo le dobili veselo novico, da je avto popravljen in pripravljen za pot na Nullarbor. Nullarbor je 200.000 kvadratnih kilometrov veliko ravno površje z zelo malo rastja, ki se razteza na jugu celine. Razteza se čez Zahodno in Južno Avstralijo, na jugu sega do Velikega avstralskega zaliva, na severu pa ga omejuje Velika Viktorijina puščava. Prvi dan smo se peljali proti mestu Kalgoorlie, prespali pa smo na počivališču pred mestom.

Naslednji dan smo odšli proti mestu Laverton, saj smo želeli na Nullarbor priti s severne strani. Ta načrt smo morali žal opustiti, ker bi morali kar teden dni čakati na dovoljenje za prehod aboriginskega ozemlja, poleg tega pa se je predelu bližalo deževno vreme, ki bi močno otežilo vožnjo po peščenih cestah. Odločili smo se, da bomo na Nullarbor vstopili južneje, noč pa smo prespali pri mestu Leonora. Ponoči so nam družbo delali škorpijoni, pajki, velike stonoge (centipede) in druge žuželke.

Zjutraj nas je čakala vožnja do mesta Kalgoorlie, tam pa smo zavili na cesto Trans Access Road, ki vodi ob železnici. Na začetku je cesta zelo široka, bolj proti notranjosti pa se spreminja v navadno poljsko pot. Ob železnici smo potovali tri dni, vmes pa večkrat skrenili s poti in si ogledali različne kraške pojave. Večino časa nas je spremljal značilen močan veter, značilne pa so tudi velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Z avtom smo prispeli do vmesne železniške postaje Loongana, kjer pa je avto začel protestirati, crkovati in prižigati vse opozorilne lučke, ki jih ima.

Čeprav s težkim srcem, ampak ni šlo drugače kot da potovanje po makadamskih poteh prekinemo in se podamo nazaj proti Perthu. Peljali smo se do Madure, nato pa po glavni cesti Eyre Hwy proti zahodu. Vmes smo prečkali najdaljši ravni odsek ravne ceste v Avstraliji (146,6 km) in se ustavili v kraju Balladonia, kjer je leta 1979 strmoglavil ameriški satelit. Med potovanjem nazaj smo še dvakrat prespali na cestnih postajališčih, vožnja pa je minevala v vročem vzdušju, saj je v avtu crknila še klima.

Po prihodu v Perth smo razpakirali avto in na rent-a-car rezervirali drugega, s katerim smo potovali naslednje dni. Z bratom sva avto prevzela že zgodaj zjutraj, da smo imeli dovolj časa za ponovno pakiranje in odhod proti severu. Prvi postanek smo naredili v Nambung National Parku, kjer se ob obali raztezajo bele sipine. V parku se nahaja tudi Pinnacles Desert, kjer se v rumenem pesku nahajajo okameneli ostanki debel in korenin.

Noč smo prespali v kampu v mestu Cervantes. Zjutraj smo si ogledali stromatolite ob jezeru Thesis, nato pa nadaljevali vožnjo proti mestu Kalbarri. Pred mestom smo si ogledali znamenite klife in izliv reke Murchinson v ocean. Ta je poseben zaradi rdečega peska, ki ga reka nosi s seboj in ob močnejšem toku celotni zaliv obarva v roza rdečo barvo. Noč smo prespali v kampu Kalbarri Tudor Holiday Park.

Zaradi hude vročine smo vstali zelo zgodaj in se odpravili v Kalbarri National Park, kjer smo se peljali do začetka poti Four Ways Trail. Pot nas pelje 3 kilometre po suhem kanjonu do reke Murchinson. Čeprav smo se po poti vračali ob 10. uri dopoldan, smo že občutili vročinski val. Temperature sežejo do 40 stopinj celzija, zaradi temno rdečih kamnin pa je občutek vročine še večji. Ob reki Murchinson smo si ogledali še Nature's Window s prelepim razgledom ter se nato odpeljali naprej proti mestu Denham, kjer smo našli kamp Shark Bay Caravan Park. Popoldan smo lovili ribe in pekli na javnem žaru ob obali. Zelo lep večer je motil močan veter, ki piha iz hladnega oceana proti razgreti notranjosti.

Tudi naslednji dan so nas budilke zbudile že okoli šeste ure zjutraj. Odpravili smo se proti obali Monkey Mia, ki slovi po tem, da se tam vsak dan dopoldan prikažejo delfini. Poleg delfinov, ki pridejo čisto do plitvine je zanimivo videti še različne barvne ribe in velike pelikane. Nazaj grede pa smo se ustavili še v manjšem Aquariumu, kjer smo spoznali vse vrste rib in drugih morskih živali. Posebej zanimivo prikažejo hranjenje morskih psov, ki so po meso skakali v naši neposredni bližini. Tudi v tem delu smo se odpeljali do morja, natančneje do Shell Beach, kjer se prav tako nahajajo stromatoliti. Nadaljevali smo vožnjo proti Coral Bayu, prespali smo pa na vmesnem postajališču, severno od mesta Carnarvon.

V Coral Bayu smo si privoščili dvodnevni počitek, ki je večinoma potekal v znamenju kopanja in lovljenja rib. Zaradi plitvejšega zaliva je tudi voda nekoliko toplejša, poleg tega pa lahko v zalivu opazujemo vrsto različnih rib. V okolici se nahaja tudi več zaščitenih območij, kjer je ribolov prepovedan, zato smo se morali do pomola, kjer je lovljenje dovoljeno odpeljati z avtomobilom. Živali so tam res dobro zavarovane, ob obali se vedno sprehajajo rangerji, ki preverjajo velikost in vrsto ulova.

Pot nas je peljala naprej proti Exmouthu, ki leži na polotoku Cape Range. Na zahodni strani se nahaja tudi nacionalni park, kjer smo prespali v kampu Yardie Creek. Polotok nam ponuja prekrasne obale in ogromne kanjone, ki so v večini dostopni z avtomobilom. Vso pot so nas spremljale različne živali kot so kenguruji, emuji in bush turkeyi (polpuščavski purani).

Naslednji dan dopoldan smo se odpravili še na Yardie Creek Trail, ki vodi ob istoimenskem potoku. Med vožnjo nazaj smo se ustavili še ob obali Pebble Beach, prelepi obali iz raznobarvnih prodnikov in školjk. Nato vožnja proti kraju Nanutarra in naprej do mesta Tom Price. Cesta je res lepa saj se peljemo med rdečimi sipinami – pravi avstralski outback. Prespali smo na cestnem postajališču, okoli 150 km pred nacionalnem parku Karajini.

Naslednja dva dneva smo preživeli v parku Karajini, kjer je bilo sicer zaradi poletja pasje vroče. Večino poti smo opravili zelo zgodaj zjutraj, dan pa smo nato preživeli v senci ali ob potoku. Spali smo v kampu Dales campground, ki se nahaja v bližini znamenitih slapov Fortescue Falls in Fern poola. V bližini se nahaja tudi razgledna točka Dales Gorge Lookout, od tam pa tudi kilometrska pot ob potoku Dales, ki se nato konča pri slapovih.

Drugi dan v Karajiniju smo se peljali proti okoli Weano Gorgeu. Pot do Handrail Poola je bila zaradi požarov in naraslega potoka zaprta, smo se pa odpravili na čudoviti pot po ozkem kanjonu proti Kermits Poolu. Do tja pelje znana pot imenovana »Spider walk«, saj moramo del poti preplezati med zelo ozkimi stenami. Na koncu poti nas čaka hladen bazen, kjer se da kopati, zato pot, kljub vročini, ni bila pretežka. V vodi moramo paziti na večje pitone, ki pa se sicer izogibajo človeku in večinoma bežijo stran.

Na dan odhoda smo se še enkrat sprehodili po zaraščenem potoku Dales, nato pa krenili nazaj proti jugu. Pot nas je vodila mimo mesta Newman, kjer se v neposredni bližini nahaja aboriginska skupnost Parnpajinya. Po ogledu skupnosti smo po cesti Great Northern Hwy peljali naprej do kraja Meekatharra, kjer smo prespali nekaj kilometrov iz mesta na počivališču. Tam nas je že zajelo nekoliko hladnejše vreme in močan veter.

Odločili smo se, da si ogledamo še sredozemski del Avstralije, južno od Pertha. Vožnja do tja je trajala cel dan (več kot 900 km), peljali pa smo se do kraja Bunbury, prespali smo v Belvidere campground. Drugo jutro smo odšli proti mestu Busselton, ki slovi po enem izmed najdaljših pomolov na svetu. Zgrajen je bil za odvoz lesa, zaradi plitve vode pa sega kar 1841m proti oceanu. Za dostop do pomola je treba plačati vstopnino, vseeno pa se splača sprehoditi vso pot do konca.

Ker smo z ogledom končali zgodaj popoldan smo se peljali naprej do vinorodnega okoliša Margaret River in se seveda ustavili na pokušini vina. Ustavili smo se tudi pri obalnih mestih Gracetown in Prevelly, kjer smo na koncu prespali v kampu Prevelly Caravan Park. Večer smo preživeli pri izlivu reke Margaret v ocean.

Na dan odhoda proti Perthu smo se ustavili še v Blackwood State Forest, kjer se nahaja en izmed najstarejših gozdov v Avstraliji. Na začetku kolonizacije so gozd močno izkrčili, vendar so ga kasneje zaradi mogočnih starih dreves zaščitili. Zaradi gostega rastja se predel imenuje tudi začaran gozd ali Enchanted Forest.  Ob obalni cesti smo se nato peljali nazaj v Perth, kjer smo zopet dve noči prespali pri bratovi kolegici. Zadnjo noč smo imeli priložnost opazovati tudi zelo redek lunin mrk.

3. februarja zvečer smo imeli let nazaj, dan pa smo izkoristili še za potep po mestu in hladno pivo. Kljub temu, da potovanje ni potekalo ravno po načrtu, smo od njega odnesli veliko, sam pa sem tudi pridobil vse potrebno za pisanje magistrske naloge. Zahodna Avstralija je vsekakor vredna ogleda, težava je le v tem, da ponuja preveč lepih kotičkov, da bi si lahko ogledali vse.

  • Facebook - White Circle
  • Instagram - White Circle
  • YouTube - White Circle

Vsa besedila in fotografije so avtorsko delo in jih ni dovoljeno kopirati.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now