• Boštjan

Zgodbe o Aboriginih #3

V tem blogu nadaljujemo z mini serijo o avstralskih staroselcih - Aboriginih. Leta 1788 so Britanci začeli v Avstralijo naseljevati zapornike in ustanavljati kolonije. Pri tem so prišli v stik z Aborigini, ki pa novih prebivalcev niso bili veseli.

Največji državni praznik v Avstraliji (Australia Day) se praznuje 26. januarja vsako leto, ko obeležujejo prihod prve britanske flote leta 1788. Za razliko od belega prebivalstva, Aborigini ta dan imenujejo Invasion Day, saj se je takrat začelo najtežje obdobje v njihovi zgodovini.

Prvo srečanje in slabi odnosi

Prvi konflikti med Aborigini in priseljenci se pojavijo leta 1788, ko v Avstralijo prispe prva ladja z zaporniki. Med prvimi spopadi ni večjih smrtnih žrtev, umreta dva zapornika, Evropejci pa zajamejo prvega Aborigina z imenom Arabanoo. Prva Aborigina v Evropo pripeljejo leta 1792, kjer sta zapela aboriginske pesmi kralju Georgu III. Prva znana bitka med Aborigini in Evropejci, s katero so Aborigini skušali ohraniti svoje ozemlje, se imenuje Richmond Hill. Leta 1803 Evropejci zasedejo Tasmanijo, kjer vojna med njimi in Aborigini poteka skoraj 30 let. Vojna ni bila obsežna, skupno je umrlo približno 1.000 ljudi. Avgusta 1824 vpeljejo Matrialov zakon, ki dovoljuje vojakom in policistom, da lahko kadarkoli aretirajo in streljajo na Aborigine. Ta zakon je še posebej boleč za Aborigine na Tasmaniji, ki so jih kasneje prisilno preseljevanji na otoke Flinders. Po zelo slabem začetku ustanovijo komite, ki se zavzame za določene pravice Aboriginov, ter jih skuša vpeljati v šole, predvsem v misijone, kjer so jih seznanili z anglikansko cerkvijo. Ta politika ne doseže nobenega uspeha. V 19. stoletju se odvije še več manjših bitk, predvsem so to večji in manjši pokoli Aboriginov, največ na območju Novega južnega Walesa.

Vklenjeni Aborigini v 19. stoletju

Pridobivanje pravic v beli družbi

Volilno pravico so prvi dobili Aborigini v Južni Avstraliji, in sicer že leta 1890, medtem ko so splošno volilno pravico v celotni Avstraliji dobili šele leta 1962.

Aborigini v Avstraliji so pravice začeli pridobivati v drugi polovici 20. stoletja. Ker je Avstralija razdeljena na zvezne države, so nekateri Aborigini prej pridobili pravice kot drugi. Tako so na primer prvi volilno pravico dobili Aborigini v Južni Avstraliji, in sicer že leta 1890, medtem ko so splošno volilno pravico v celotni Avstraliji dobili šele leta 1962. Tega leta je tudi večina zveznih držav odobrila pridobivanje avstralskega državljanstva za vse staroselsko prebivalstvo. Najpomembnejši dogodek pri priznavanju pravic Aboriginom je bil referendum iz leta 1967, na katerem so predlagali vključevanje Aboriginov v državni popis in odobritev izdajanja posebnih zakonov zvezni avstralski vladi za Aborigine, ki bi veljali po celotni Avstraliji. Pot do referenduma je bila za Aborigine zelo težka, saj so se za spremembe zakonov, ki jih je predvideval referendum, borili več kot desetletje. V teh letih je po državi potekalo več protestov, ki so bili namenjeni vladi Avstralije, ki ni želela spremeniti zakonodaje. V podporo novemu zakonu je glasovalo 90,77 % vseh volivcev, kar je predstavljalo največjo podporo kateremu koli zakonu v državi. Zanimivo je, da je bila podpora zakonu v različnih zveznih državah drugačna, najmanjša je bila v Novem Južnem Walesu.

Protesti za pravice Aboriginov

Referendum je za Aborigine pomenil priznanje enakopravnosti na državni ravni in potrditev, da so tudi oni ljudje. To so potrdili z vključevanjem v popise prebivalstva, v katere pred tem niso vključevali Aboriginov, saj naj ne bi predstavljali prebivalstva Avstralije. Dobili so tudi univerzalno zakonodajo, ki jih je ščitila in jim zagotavljala enakopravnost. Prav tako se jim je izboljšal življenjski standard, saj je država odobrila določena financiranja, s katerimi so začeli z izobraževanjem in vključevanjem v družbo. Ustanovili so tudi poseben oddelek v vladi, kjer so se Aborigini ukvarjali z zakoni, namenjenimi njim.

Plakati podpore za referendum 1967

Pravice Aboriginov pridejo do pravega razvoja šele v poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja. Prvi večji dogodek je bilo izobešanje njihove zastave v Adelaidu leta 1971. Avstralska vlada jo je šele 24 let kasneje priznala kot enakovredno avstralsko zastavo. V zastavi so tri barve in vsaka ima svoj pomen. Črna barva simbolizira avstralske Aborigine, rumen krog na sredini je sonce, rdeča barva pa ponazarja rdečo zemljo. Po sedemdesetih letih delovanja se umakne tudi politika ''Bele Avstralije'', ki je bila odgovorna za največ kršitev človekovih pravic in represije nad Aborigini. Do leta 2000 se umaknejo vsi zakoni, ki so kakorkoli omejevali pravice Aboriginov.


Ukradene generacije

Bivalne razmere v misijonih so primerjali tudi z nacističnimi koncentracijskimi kampi. Dečke in deklice so med seboj ločili, imeli so strogo omejeno gibanje, deklice so velikokrat psihično in spolno zlorabljali.

Termin ukradene generacije se uporablja za obdobje med letoma 1890 in 1970, ko so v Avstraliji množično odtujevali otroke od njihovih družin in jih pošiljali v šole in na delo. Mnogi od njih niso nikoli več videli svojih družin. S temi dejanji so hoteli uničiti aboriginsko kulturo in rešiti aboriginski problem v Avstraliji. Upali so, da bodo v kratkem času izkoreninili njihovo kulturo in tako imeli v Avstraliji samo belo raso. V začetku 20. stoletja je asimilacijska policija pričakovala, da bodo Aborigini v treh generacijah izumrli, saj so imeli v načrtu mešanje z belimi ljudmi. Na udaru so bile predvsem ženske, ki so se morale poročiti z belcem. Če je rodila sina so ga poslali na delo, hčerka pa je imela isto vlogo kot mati, torej poročiti se z belcem. Prav zaradi tega so bili tarča otroci iz mešanih zakonov, saj so predvidevali, da se bo tak otrok hitreje asimiliral v belsko družbo. Ukradene otroke so vzgajali v misijonih pri krušnih starših. Bili so popolnoma odtujeni od vsega aboriginskega, niso jih niti izobraževali. Dečke so po navadi vzgojili v pastirje. Bivalne razmere v misijonih so primerjali tudi z nacističnimi koncentracijskimi kampi. Dečke in deklice so med seboj ločili, imeli so strogo omejeno gibanje, deklice so velikokrat psihično in spolno zlorabljali. Število otrok, ki so jih ukradli tekom izvajanja te politike, je neznano. Število se meri v več deset tisočih, številne kartoteke in zapiski pa so bili namerno izgubljeni. Uradna razlaga pravi, da je bilo ukradenih približno 10 % otrok v skoraj 90 letih.

Misijon z ukradenimi otroci

Pridobivanje avtonomnih zemljišč Aboriginov

Uluru – Kata Tjuta National Park je bil prvi park na svetu, ki ga upravljajo staroselci.

Zahteva Aboriginov za pridobitev svojih ozemelj se je začela leta 1966. Zahtevali so, da se vsa ozemlja, ki jih je Avstralska vlada vzela brez vprašanj in na katerih so živela plemena Aboriginov, vrnejo njihovim prvotnim lastnikom. Gibanje za povrnitev zemljišč se je začelo s protestom 200 aboriginskih pastirjev, ki so zahtevali boljše plačilo za svoje delo. Kmalu so te zahteve prerasle še v zahteve za povrnitev zemljišč. Naslednjih deset let se je zvrstilo več protestov in zahtev po vrnitvi zemljišč. Zahtevali so, da se vsem Aboriginom, ki so preživeli kolonizacijo, vrnejo zemljišča od koder prihajajo. Leta 1976 je vlada ratificirala Aboriginske ozemeljske pravice. Pripravili so zakon, ki je vseboval pet temeljnih pravic Aboriginov. Med njimi je tudi zakon, ki Aboriginom dovoljuje uporabo in kontroliranje zemljišč, zavarovanje vseh svetih krajev in odškodnino za vsa izgubljena ozemlja. Kljub vsem zakonom pa vseh ozemelj niso mogli dobiti nazaj. Leta 1984 so izglasovali veto na zakon, glavni razlog pa je bil upor industrije, ki je delovala na nekdanjih aboriginskih območjih. Politika je popustila lobijem in tako vrnitev zemljišč ni bila uzakonjena. Kasneje so poskušali z omilitvijo zakonov priti do potrditve vlade, vendar jim to ni uspelo. Aborigini so tako dobili delne pravice, nekatera zemljišča so jim vrnili, niso pa mogli zahtevati pravice do vrnitve zemljišč, ki so že bila v privatni posestvi.

Protesti za zemljiške pravice

Uluru: Simbolična zmaga Aboriginov

20. oktobra 1985 je avstralska vlada Aboriginom vrnila območje Uluruja in Kata Tjute. Vrnitev tega območja še danes velja za največji dosežek Aboriginov v 20. stoletju. Območje, ki so ga poimenovali Uluru – Kata Tjuta National Park, je postal prvi park na svetu, ki ga upravljajo staroselci. Park je vpisan med svetovno dediščino zaradi svojega okolja in kulture. Vsako leto na območje prihaja okoli 300.000 turistov. V letu 2019 so dokončno prekinili tudi možnost vzpona na veliko skalo, za kar so se pripadniki ljudstva Anangu borili že od samega začetka.

Uluru pripada ljudstvu Anangu

Aborigini v 21. stoletju

Prva pevka iz Avstralije, ki je pela na Evrosongu, je bila Jessica Mauboy, pevka in igralka aboriginskega porekla.

Po letu 2000 se je položaj Aboriginov precej izboljšal, čeprav ostaja še veliko nerešenih problemov. Vsekakor pa se je aboriginska skupnost uspela uveljaviti in vstopiti v avstralsko politiko. Leta 2001 je Aden Ridgeway postal prvi Aborigin, ki je bil izvoljen na mesto parlamentarnega voditelja. Kmalu se je še več Aboriginom uspelo prebiti na nekatere visoke položaje v politiki. V naslednjih letih je bilo veliko storjenega tudi na področju ukradenih generacij. Leta 2002 prvič dodelijo denarno odškodnino nekomu iz ukradene generacije. Kasneje vlada v Canberri postavi spomenik ukradenim generacijam. Leta 2008 se avstralski parlament opraviči vsem Aboriginom, ki so trpeli zaradi represivne politike v 19. in 20. stoletju. Opravičil se je predsednik vlade Kevin Rudd, neposredni prenos pa je spremljalo več 10 tisoč ljudi po vsej Avstraliji. Opravičilo ni imelo nobenega pravnega vpliva glede odškodnin tistim, ki so trpeli.

Največji napredek od leta 2000 pa do danes je vsekakor vrnitev mnogih pravic in ozemelj Aboriginom. Nastalo je veliko društev, ki spodbujajo in izobražujejo Aborigine, velika pozornost pa je namenjena tudi ohranjanju tradicije. Nastala je vrsta knjig in filmov, v katerih so kot glavni liki Aborigini. V vseh teh letih so Aborigini pridobili nazaj veliko ozemlja in še danes potekajo procesi vračanja novih ozemelj. Zadnje območje, ki so ga dobili, je park Devils Marbles v Severnem teritoriju. Območje med Aborigini velja za sveto zemljo. Osebe aboriginskega porekla se vedno bolj uveljavljajo tudi po svetu. Prva pevka iz Avstralije, ki je pela na Evrosongu, je bila Jessica Mauboy, pevka in igralka aboriginskega porekla. V zadnjih desetih letih je več aboriginskih aktivistov, ki so se skozi leta borili za njihove pravice, dobilo državno priznanje za zasluge, ki jih imajo pri sodelovanju med aboriginsko skupnostjo in Belo Avstralijo.

Jessica Mauboy

Aborigini v Avstraliji tudi danes nadaljujejo s svojim bojem za pravice in enakopravnost. Veliko govora je o posebnih aboriginskih skupnostih, ki ležijo v odročnih lokacijah po vsej Avstraliji. Te skupnosti finančno podpira država, stroški pa so vse prej kot majhni. Kako izgledajo odročne skupnosti in kaj danes tam počnejo Aborigini pa naslednji četrtek.

  • Facebook - White Circle
  • Instagram - White Circle
  • YouTube - White Circle

Vsa besedila in fotografije so avtorsko delo in jih ni dovoljeno kopirati.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now