• Lara in Boštjan

Zgodbe o Aboriginih #2

Pred tabo je drugi del mini serije zgodb o Aboriginih, prvi del si lahko prebereš tukaj (če ga še nisi :)). V tem delu bomo spoznali zgodovino ljudstva Aboriginov, njihovo kulturo in način življenja pred prihodom Evropejcev. Kako so Aborigini lovili hrano? Kdo je izumil bumerang? Kakšna so bila pravila in zakoni v plemenih? Vse to izveš v nadaljevanju zgodb o Aboriginih.

Vsaka raziskava ima nekoliko drugačno mnenje, zagotovo pa lahko trdimo, da so Aborigini na avstralsko celino prišli pred vsaj 50.000 leti.

Prva poselitev avstralske celine

Zgodovina Aboriginov je zelo slabo raziskana, saj ne obstaja nobenih zapisov pred letom 1788. Aborigini pisave niso poznali, so pa na več stenah po celotni Avstraliji pustili risbe, ki pripovedujejo različne zgodbe, največkrat o lovu na živali in potovanju njihovih prednikov. Prihod Aboriginov na ozemlje avstralske celine se smatra kot najstarejšo daljšo morsko plovbo in sicer vsaj 50 km od otoka Timor do severozahodnega dela celine. Druga možna pot je vodila čez Papua Novo Gvinejo in nato do polotoka Cape York. Potovali so v manjših čolnih, za uspešno naselitev celine pa je moralo tja pripotovati vsaj nekaj sto ljudi. Obstaja veliko različnih mnenj o tem, kdaj točno so začeli s poseljevanjem celine. S tem se ukvarja arheologija in genetika, pomagamo pa si lahko tudi s klimatološkimi podatki, ki nam povejo, kdaj je bila morska gladina najnižja in s tem več verjetnosti za uspešno čezmorsko potovanje. Vsaka raziskava ima nekoliko drugačno mnenje, zagotovo pa lahko trdimo, da so Aborigini na avstralsko celino prišli pred vsaj 50.000 leti. Od svojega prihoda na celino pa do leta 1788, ko so Avstralijo začeli naseljevati Evropejci, so živeli v popolni osami in razvili svojevrstno kulturo.

Prihod Aboriginov na avstralsko celino

Lov in nabiranje

Njihovo znanje o rastlinah je bilo izjemno, uporabljali so vse dele od korenin do vršičkov, dobro pa so vedeli tudi katere so strupene in katere ne.

Osrednja dejavnost Aboriginov sta bila lov in nabiranje, živeli so nomadsko življenje. Dolžnosti so bile razdeljene glede na spol, torej moški so hodili na lov, ženske pa so nabirale užitne dele rastlin. Njihovo znanje o rastlinah je bilo izjemno, uporabljali so vse dele od korenin do vršičkov, dobro pa so vedeli tudi katere so strupene in katere ne. Nekateri podzemni plodovi so bili užitni šele po sežigu (palma Cycad), spet druge pa so zahtevale kar nekaj dela, na primer razbijanje lupine od oreščkov makadamija. Lovci so uporabljali različna orodja in orožja, odvisno kaj so lovili in kje. Pri morju in rekah so veliko lovili ribe, ujeti so znali tudi morsko kravo. V puščavskih predelih pa so se izurili za lov na hitre sesalce kot je kenguru. Pri lovu so si pomagali tudi z naravnimi strupi živali in rastlin s katerimi so zastrupljali konice sulic. Ukvarjali so se tudi s požigalništvom, s katerimi so čistili določena območja ali preganjali živali. Njihov način življenja se v tisočih letih ni močno razvijal, sistem lova in nabiralništva so poznali vse do prihoda Evropejcev.

Lov s sulico

Kdo je izumil bumerang?

Najzanimivejša iznajdba je orodje za lovljenje bumerang. Ta slovi predvsem po obliki in lastnosti, da se ob metu zavrti v krogu in prileti nazaj do lovca. Uporabljali so ga za lov na divje živali predvsem tiste hitrejše, kot je kenguru. Bumeranga pa niso poznali vsi Aborigini, prav tako so poznali več različnih oblik.

Največji znani bumerang, ki so ga našli, je meril več kot dva metra.

Najbolj znano obliko (v obliki oklepaja) so poznala plemena na zahodnem in vzhodnem delu, drugod pa so uporabljali kljukastega in takega v obliki črke Y. V središču Avstralije bumeranga sploh niso uporabljali, nekje pa so izdelovali samo nepovratne bumerange.

Bumerangi

Kdaj točno so začeli uporabljati bumerang ni jasno, najstarejši ostanki tega orodja pa so stari več kot 10.000 let. Samo ime naj bi izhajalo iz aboriginske besede boomori, ki se je kasneje razvila v angleško izpeljanko bumerang. Največji znani bumerang, ki so ga našli, je meril več kot dva metra, namen uporabe pa ni točno razjasnjen, saj takšna velikost ni bila primerna za lov. Danes Aborigini bumerange izdelujejo za namen prodaje v trgovinah s spominki, še vedno pa jih okrašujejo s tradicionalnimi vzorci in barvami.

Zemljevid izdelave bumerangov


Kultura in verovanje

Kljub preprostosti življenja so Aborigini tekom tisočletij razvili kompleksno kulturo, ki zavzema njihovo umetnost, religijo in tradicijo. Zelo pomembno je ustno izročilo, saj niso poznali pisave, slike na stenah pa se lahko interpretira na več načinov. Ustno izročilo so poznala vsa plemena, bistvo izročila pa je bilo ohranjanje nastanka določene tradicije. Za vsako svoje pravilo ali tradicijo so poznali bodisi zgodbo, ki se je zgodila davno nazaj, bodisi vzrok tega pravila ali tradicije. S pripovednimi zgodbami so pojasnjevali nastanek Zemlje, nastanek hribovij in jezer ter svoj prihod v to deželo. Znana je zgodba o nastanku Uluruja (Ayers Rock) ki pravi, da se je mitološko bitje Kuniya, progasta kača, zadrževala ob vodi v puščavi na visoki ravni peščini, kjer je živela in lovila. Ta peščina se je nato spremenila v kamen in nastal je Uluru.

Sveta gora Uluru

Za izročila velja, da niso zasnovana na praznoverju. Nek kraj na severu Avstralije je bil za Aborigine prepovedan, saj so tam lahko dobili rane po celem telesu. Kasneje so prišli do ugotovitve, da je tam močno radioaktivno območje zaradi visoke koncentracije plina radona. Spet na drugi obali je bilo prepovedano loviti ribe. Odkrili so, da se ob tej obali nahaja največ rib, ki so za ljudi strupene. Aborigini pa so se veliko udejstvovali tudi v umetnosti. Klesali so kipe in rezljali v les, znana pa je tudi posebna barvna tehnika. Ta umetnost jih je spremljala tisoče let, žal pa je veliko njihovih stvaritev propadlo, ker so za material večinoma uporabljali les in tkanine, ki niso tako odporne. Njihov čas sta zasedala predvsem lov in nabiralništvo, zato so z umetnostjo povezali predmete, ki so jih tudi potrebovali za delo. Krasili so lesene izdelke, sulice in bumerange. Okraševali so votle palice, ki so bile namenjene verskim obredom. Za verske obrede so uporabljali tudi manjše lutke, izrezljane iz lesa, ki so predstavljale različne živali in njihove prednike. Slike, ki so jih Aborigini pustili za seboj, narisane v votlinah, na stenah in tablah so bile večinoma namenjene verskim obredom. Po navadi so to geometrični vzorci, ki prenašajo spomin naprej naslednjim rodovom. S pomočjo slik so se Aborigini tudi pripravljali na obrede, na tablah so imeli narisano, kako se morajo namazati po obrazu. Umetnost na skalah lahko delimo na več obdobij. Najzgodnejše slike so narisane v slogu znanem kot panaramitte, značilni pa so krogci in črte. Drugi slog je preprost figurativni slog, risali so silhuete ljudi in živali. Zadnji pa vsebuje zapleten figurativni slog, risali so podrobne slike ljudi in živali z okrasjem.

Aboriginska umetnost
V sanjskem času so jih obiskovali predniki in jim dajali napotke za nadaljnje življenje.

Na vso aboriginsko kulturo je močno vplivalo njihovo verovanje, ki ga imenujemo sanjski čas. V tem času so se njihovi predniki potepali po pokrajini in jo oblikovali. V njihovi religiji obstaja na tisoče zgodb in šeg, iz nje pa izhajajo tudi njihovi zakoni in jeziki. V sanjskem času so jih obiskovali predniki in jim dajali napotke za nadaljnje življenje. Vsa ta srečanja so Aborigini pripovedovali v pesmih, pomembni so bili tudi kraji, kjer se je to dogajalo. Tako je bila npr. najpomembnejši sveti kraj Aboriginov iz plemena Anangu sveta gora Uluru, okoli katere se spleta več kot 60 pesmi, povezanih s sanjskim časom.

Aboriginski jezik(i)

Pred letom 1788 se je v Avstraliji govorilo več kot 270 različnih jezikov, obstajalo pa je še od 600 do 700 dialektov. Jezik Aboriginov ni soroden nobenemu svetovnemu jeziku, zato se smatra za svojo kategorijo. Uvrstili so ga edino med jezike, ki so po zgradbi in pomenu besed podobni indijanskim jezikom. Aboriginski jezik je gibljiv, poetičen in zmožen ustvarjati nove besede, nova imena in jih prilagoditi jeziku. Jezik ima dvajset različnih glasov, vendar pa vseh teh glasov ne uporabljajo, ko govorijo angleščino. Zato še danes njihova angleščina zveni okorno, čeprav jo nekateri govorijo že od otroštva.

Zemljevid aboriginskih jezikov

Za nastanek veliko različic aboriginskega jezika je kriva plemenska pripadnost Aboriginov. Vsako pleme je ponosno na svoj jezik, na osnovi katerega se pleme tudi identificira. Jezikoslovci prepoznajo te jezike kot zelo podobne in jih uvrščajo v iste skupine.


Pravila in življenje v skupnostih

Za nezakonita dejanja so veljala umor, svetoskrunstvo, incest, žalitev, kraja, nasilje in zanemarjenje sorodstvenih obveznosti.

Zakoni Aboriginov so bili razdeljeni na različne veje med plemeni in njihovimi verskimi tradicijami. Tako kot razlaga o nastanku sveta, so se tudi zakoni ustvarili preko sanjskega časa, preko katerega so predniki dajali pravila. Vsa pravila so se prenašala preko zgodb in verskih obredov iz generacije v generacijo. O zakonih in pravilih so se učili že kot otroci. Vedeli so kaj je dovoljeno in kaj prepovedano ter poznali tudi kazni, ki so sledile, če česa niso upoštevali. Imeli so zapleten sistem kaznovanja za vse, ki so kršili zakone. Večinoma so upoštevali pravilo zob za zob, ob bolj zapletenih primerih pa so se združile starešine plemena, ki so preiskale primer in nato določile primerno kazen. Za nezakonita dejanja so veljala umor, svetoskrunstvo, incest, žalitev, kraja, nasilje in zanemarjenje sorodstvenih obveznosti. Spori med različnimi plemeni so se reševali z pogajanji, obrednim kaznovanjem, v skrajnem primeru pa tudi z bojem. Plemena so spor vedno reševala preko pravil, saj so si med sabo izmenjavali tudi dobrine, izvajali so verske obrede in se dogovarjali za poroke.

Aboriginski ples

Aborigini so poznali tudi veliko pravil pri lovu in razdeljevanju lova. Pri lovu na morsko kravo (dugonga) so imeli zapleten sistem razdelitve mesa. Kdo je dobil kateri kos mesa je bilo odvisno od vrste dugonga, ki so ga ujeli, kje je bil ujet, kdo je bil zraven in kakšno vlogo je imel. Če je pleme ujelo dugonga na ozemlju drugega plemena, so bili lastniki zemlje opravičeni do več delov mesa. Ozemlje pripada vsem članom plemena, vsi imajo enake pravice. Če se riba ujame na ozemlju drugih, je treba ribo razdeliti na pol. Med večino plemeni je veljalo, da lahko verske obrede opravljajo samo moški. Prav tako je moški lahko imel več žen. Aborigini so torej imeli vrsto patriarhalne družbe, ki pa je ne moremo primerjati z nobeno drugo na svetu.


Začetek konca

Po odkritju Avstralije se je Velika Britanija odločila za ustanovitev kolonije, katera bo namenjena nastanitvi zapornikov, ki so tja potovali tri mesece z ladjo. Prva naselbina je nastala pri Botany Bay-u na območju Sydneya, kjer je prišlo tudi do prvih stikov z Aborigini in hkrati tudi prvimi konflikti. Življenje zapornikov je bilo težko, saj so se znašli na povsem neznani zemlji, z drugačnimi rastlinami in živalmi. Kolonizatorji so staroselce smatrali kot manj vredne, zato so vsak njihov upor krvavo zatrli. Zgodovina skupnega življenja evropskih priseljencev in aboriginov ima polno vzponov in padcev, večino časa pa gre za močno nadvlado belih ljudi nad Aborigini. Trenja in nerešeni problemi ostajajo še danes.

Začetek naseljevanja - Botany Bay


Si želiš izvedeti še več in bolje spoznati Aboriginsko kulturo in običaje? Nastavi si opomnik za prihodnji četrtek, ko sledi nov blog mini serije o Aboriginih!


Ostale zgodbe o Aboriginih najdeš tukaj.

  • Facebook - White Circle
  • Instagram - White Circle
  • YouTube - White Circle

Vsa besedila in fotografije so avtorsko delo in jih ni dovoljeno kopirati.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now