• Boštjan

NOV DRUŽINSKI ČLAN

Končno! Po kar nekaj letih ''šparanja'' in gledanja za novimi avtomobili, je tukaj nov član PodPlahto družinice. Do sedaj sva se naokoli vozila z Renault Modusom, mestni tip avta, ki pa je dal skozi marsikatero slabo cesto v Romuniji, Bolgariji in Grčiji. Z njim sva prevozila veliko lepih kilometrov, vendar pa naju ni mogel pripeljati povsod, kamor sva želela. Zato sva že nekaj časa nazaj odločila, da mora biti naslednji avto bolj terenske narave, s katerim bova šla lahko še dlje po malo manj urejenih poteh.

Najin Modus, kupljen skoraj 5 let nazaj, s študentskim denarjem

Izbiranje. Kot je to običajno pri nas navadnih smrtnikih, je bila največja težava financiranje. Avto, ki sva si ga želela – Toyota Land Cruiser – je enostavno izven najinega dosega. Novi stanejo od 60.000 – 80.000€, odvisno od opreme, rabljeni pa tudi kar precej, glede na to da so bili nekateri starejši od 20 let. Lansko leto sva zasledila oglas za Toyoto RAV4, staro 10 let, za nekaj manj kot 10 tisočakov. Ponudba je bila zelo mamljiva, zato sva se odločila za poskusno vožnjo in ugotovila, da bolj ''zmahanega'' avta še nisva videla. Prodajalec nama je pokazal tudi servisno knjigo, kjer se je v desetih letih nabralo za okoli (ne pretiravam!) 20.000€ popravil. V take stroške se nisva bila pripravljena spustiti.

Tako sva počasi izračunala, da s Toyoto ne bo šlo. Glede na najine prihodke raje kupiva nekaj novega z garancijo, kot pa rabljen starejši avto, ki naju na koncu lahko stane več kot nov. Začela sva si ogledovati manjša terenska vozila, med katerimi so izstopali Jeep Compas, suzukijeva Vitara in S-cross, ter Dacia Duster. Vsi avtomobili imajo štiri kolesni pogon in nekaj lastnosti tistih pravih terencev. S-cross sva hitro odpisala ker je prenizek, z Vitaro pa sva šla na poskusno vožnjo. Bila nama je zelo všeč, motilo naju je pa da nima možnosti dizelskega motorja, prtljažni prostor pa je, glede na velikost vozila, zelo majhen. Sprijaznila sva se, da v avtu ne bova mogla spati, ampak nekaj več prostora pa si vseeno želiva imeti. Cena Vitare se je gibala okoli 21.000€ kar je bilo sprejemljivo, medtem ko je na primer Jeep Compas z osnovnim modelom cenovno kar ugoden, s štirikolesnim pogonom pa je cena hitro začela naraščati proti 25.000€.

Zadnji ogled je bil namenjen Daciji Duster. Poznava kar nekaj ljudi, ki ga že imajo, in vsi so se strinjali v tem, da pri avtu sicer lahko marsikaj »crkne«, ampak te pa vedno pripelje do cilja. Pa še celotno vzdrževanje je bistveno cenejše od drugih proizvajalcev. Po testni vožnji sva ugotovila, da zadeva resnično deluje, avto pa ni opremljen dosti slabše kot konkurenta Suzuki in Jeep. Odločitev je padla, kupila bova novega Dusterja. K temu naju je spodbudila ugodna cena in marsikateri dodatek oz. bonus, ki ga dobiš ob nakupu.


Nakup. Se spomnite bloga o rentanju avta v ZDA? No, tudi tokrat sem imel nekaj zabave z avtomobilom. Oktobra lansko leto sva šla v Remont Kranj, ki prodaja vozila Renault in Dacia. Prodajalec nama je za vozilo podal zelo dobro ceno, saj je bila v primerjavi s Trgo ABC in avtohišo Malgaj nekaj stotakov cenejši. V ceno je bil vključen dizelski motor, pogon 4x4, paket Avdenture (vključeni strešni nosilci, kovček in stranske stopnice), sprednji odbijač (bullbar) in paket zimskih pnevmatik. Naj omenim da je to tudi avto s polno opremo Prestige, torej, največ, kar se pri Daciji da kupiti. Ima avtomatsko klimo, zadnje senzorje in kamero, opozorilo mrtvega kota ter multimedijski zaslon. Odločila sva se za belo barvo, ker je bilo doplačilo za kaj drugega za naju nesmiselno, ker barva res ni bila najpomembnejši dejavnik pri nakupu. Oktobra sva avto naročila, zaradi predelave dizelskega motorja v višji okoljski standard (Euro6) pa sva na avto morala počakati nekaj mesecev. Odločila sva se še za Renault financiranje (leasing), pri katerem sva dobila še nekaj dodatnih ugodnosti. 3-letno garancijo sva podaljšala na 5 let in dobila brezplačno prvo zavarovanje avtomobila.

Prvi teden po novem letu je prišel klic, da je avto prispel in ga lahko prideva prevzet. Pri prodajalcu sva podpisala vse kar je podpisati treba, vmes pa sem se (hvala bogu) pošalil, da upam da bo avto zjutraj vžgal, ker so bile takrat temperature krepko pod ničlo. Prodajalec je rekel, da ni problema, ker bencinski motorji s tem nikoli nimajo težav. Nekaj časa sva se gledala, potem pa sem omenil, da naj bi imel avto, ki ga kupujem, dizelski motor. Prebledeli prodajalec je šel še enkrat preverit vse skupaj in ugotovil – da prodaja napačen avto. Pri vsem tem sploh nisem bil tako razburjen, ker je logično da bo takrat, ko imam jaz opravka z avtomobili, nekaj šlo narobe.

No po še enem mesecu čakanja pa sva (pravi) avto končno dobila in se takoj podala na nekaj poskusnih voženj.

Dacia Duster
Navdušenje na prvi vožnji

Prve izkušnje. Takoj prvi teden sva avto spravila na kar nekaj strmih bregov, čez marsikatero blatno lužo in seveda tudi avtocesto. Avto nima reduktorja (zadeva, ki zmanjša prestavno razmerje za okoli polovico) so pa prestave že v naravi nastavljene na zelo kratke dolžine. V praksi to pomeni, da se v naselju vozimo 50 km/h v peti prestavi. Speljujeva lahko v drugi (priporočajo v navodilih), prva prestava pa je rezervirana za najtežje terene. Ima možnost izbire med dvokolesnim pogonom, avtomatskim in zaklenjenim načinom, kjer avto drži stalno razporeditev moči na vsa štiri kolesa. Nastavitev 4WD lock se uporablja samo pri terenski vožnji in ni namenjena za cesto. Nakup nama je zaenkrat zelo všeč in komaj čakava da se podava na prvo daljše potovanje.

Dacia Duster
Sprobavanje blatnega terena

Na koncu vam ne bom dajal nasvetov o nakupu avtomobila, pišem samo o najini izkušnji. Pri nama je veliko odtehtalo dejstvo, da tri leta z avtom tako rekoč nimava stroškov, ker sva dobila še 3 leta brezplačnega vzdrževanja in 5 let garancije. Zato se nama je zdelo tudi bolj smiselno iti v nakup novega vozila kot pa rabljenega, pri katerih se lahko skriva marsikatera napaka. Kljub temu, da zaenkrat lahko samo pohvalim najinega novega člana PodPlahte, imejte v mislih, da naju Dacia ali kdorkoli drug ne sponzorira, gre za moje osebno mnenje. Upam pa, da bo nekomu ta ocena prišla prav pri odločitvi za nakup svojega pol-terenca.

Trenutno sva v fazi izdelovanja predala v prtljažniku, ki bo služil kot shramba in kuhinja za potovanja. Vse, od načrta, izdelave in končnega izdelka, bova delila tudi tukaj na blogu.

Dacia Duster Drawer
Načrt za predal v nastajanju

Več o najinih dogodivščinah pa deliva na instagramu in FB profilu PodPlahto.