Sledi nama na pustolovščini
  • Facebook - White Circle
  • Instagram - White Circle
  • YouTube - White Circle

Vsa besedila in fotografije so avtorsko delo in jih ni dovoljeno kopirati.

Malta (2020)

Bugibba – Mdina – Rabat – Dingli klifi – Valletta – otok Comino – Marsaxlokk – Victoria (otok Gozo) – ruševine Azurnega okna (otok Gozo) – soline Xwejni (otok Gozo) – Blue Grotto

Čas potovanja: 6 dni; Stroški potovanja (za dve osebi): 500 € - več o stroških si preberi tukaj.

Za februarski oddih sva se odpravila na Malto. Našla sva ugodne letalske karte in prenočišče, tako da je bila odločitev lahka. Vedela sva, da to ne bo potovanje v najinem stilu, ampak sva se odločila za malo spremembo. Namesto avta sva se prevažala z javnim prevozom in namesto šotora sva najela sobico v stanovanju. Odločitev, da ne bova rentala avta, je padla predvsem zato, ker je promet na Malti precej kaotičen, poleg tega pa vožnja poteka po levi. Seveda je bila tudi vožnja z avtobusi svojevrstno doživetje, ampak še vedno bolje, kot z lastnim avtom. 

Malta je majhna otoška država, ki leži v Sredozemskem morju. Sestavljajo jo trije glavni otoki: otok Malta, otok Gozo in otok Comino. Midva sva obiskala vse tri. Ker je Malta res majhna, sva vse noči spala v mestu Bugibba in od tam delala dnevne izlete.

Letela sva z letalsko družbo Ryanair iz letališča Treviso v Benetkah in na Malti pristala ob 13:00. Na letališču sva kupila kartico za javni promet (vzela sva tisto za 21€, ki vsebuje neomejeno voženj za 7 dni) in se namenila na avtobusno postajo. Po nori avtobusni vožnji nama je uspelo priti do letoviškega mesteca Bugibba, kjer sva imela nastanitev. Popoldne sva se sprehodila po promenadi ob morju, se ustavila na mestnem trgu in si zvečer privoščila pivo v lokalnem pubu.

Naslednji dan je bil čas za prvi izlet. Najprej sva se odpravila v mesto Mdina. Gre za majhno mestece, obdano z visokim obzidjem, ki je bilo nekoč glavno mesto Malte. Sprehodila sva se čez most in mestna vrata ter nadaljevala pot po ozkih uličicah do obzidja, kjer je lep razgled na severni del otoka.

Mdina je povezana s sosednjim mestom Rabat, zato sva se tja odpravila kar peš. Na mestnem trgu sva se ustavila na pijači in si v bližnji slaščičarni privoščila tradicionalno malteško sladico.

Od tu sva se z avtobusom odpeljala do Dingli klifov, ki so visoki 253m in predstavljajo najvišje klife na Malti. Kljub vetru sva naredila kratek sprehod po klifnati obali.

Zadnja postaja je bila Valletta, prestolnica Malte. Sprehodila sva se po strmih ulicah vse do obale, si pogledala zgornje vrtove Barakka in ravno ujela streljanje topov iz 16. stoletja.

Tretji dan je bil rezerviran za prvi izlet na otok. Odplula sva na otok Comino, najmanjši izmed treh glavnih malteških otokov. Z avtobusom sva se odpeljala do pristanišča Cirkewwa in od tam naju je manjša barka odpeljala do slavnega zaliva Blue Lagoon. Vmes se barka ustavi še ob obali otoka Comino, tako da sva si iz morske perspektive pogledala klife, po katerih sva kasneje hodila. Blue Lagoon je znan po svoji kristalni turkizni vodi in res, tudi v živo je takšen. Midva sva se po južni strani otoka sprehodila po približno 1,5km dolgi poti do utrdbe Svete Marije. Zraven je še zapuščena zgradba nekdanje izolacijske bolnišnice, kamor so nameščali bolnike s kolero. Ob obali je veliko možnosti za raziskovanje in odpirajo se lepi pogledi na otok Gozo in nazaj na Malto. Comino nama je bil zelo všeč, na njem je tudi manjši kamp, kamor bi se z veseljem vrnila poleti.

Za naslednji dan sva prihranila obisk ribiške vasice Marsaxlokk, ki je znana tudi po svoji nedeljski tržnici. Najprej sva se z avtobusom odpeljala do Vallette in tam prestopila na avtobus do Marsaxlokka. Mesto je polno pisanih ribiških barčic in je res lepo za videti. Sprehodila sva se čez tržnico, kjer najdeš vse mogoče. Od oblačil, obutve, igrač, tradicionalnih malteških sladic, morske hrane, zelenjave, sadja, začimb, res vsega. Privoščila sva si tudi morsko kosilo, saj so vse morske dobrote sveže in ulovljene od lokalnih ribičev. Kar dolgo sva čakala na prosto mizo, saj je bil ravno čas kosila in so restavracije pokale po šivih. Mize so se v roku ene ure začele prazniti, zato se mogoče splača počakati kakšno uro in se v miru usesti v restavracijo, ko ni več take gneče.

Predzadnji dan potovanja sva se s trajektom odpeljala na otok Gozo. Z avtobusom sva se odpeljala od pristanišča na Gozu do mesta Victoria, njegovega glavnega mesta. Najprej sva se povzpela na znamenito trdnjavo Citadelo. Male uličice te popeljejo na sam vrh, od koder je lep razgled na otok.

Nato sva se z avtobusom odpeljala do ruševin nekdanjega Azurnega okna. To je bila glavna znamenitost otoka, saj je šlo za kamnit naravni most. Leta 2017 se je most porušil in od njega ni ostalo dobesedno nič. Sta pa pokrajina in obala še vedno vredni ogleda, če je morje malo nižje, se da priti tudi do kakšne osamele skale malo stran od obale, od koder sva midva občudovala klife.

Z naslednjim avtobusom sva se zopet vrnila do Victorije in se za malico ustavila v njihovi Pastizzeriji (zraven glavne avtobusne postaje so kar tri). To je njihov »fast food« in se za malo denarja lahko dobro naješ. Naprej sva se namenila do zaliva Xwejni, na severu otoka, od koder sva nadaljevala pot peš, do bližnjih solin. Soline so stare 350 let in se razprostirajo približno 3km ob obali. Pogled nanje in na zaliv je res čudovit.

Zadnje dopoldne na Malti sva izkoristila za hiter sprehod po Bugibbi, nato sva se odpravila do Vallette in od tam do jame Blue Grotto. Za ogled z ladjico žal nisva imela časa, sva jo pa občudovala iz razgledišča. Nato sva si privoščila še zadnje pivo, ki ni smelo z nama na letalo in se z avtobusom odpeljala do letališča, od tam pa naprej proti Benetkam in nazaj v Slovenijo.

Pet uporabnih dejstev o Malti, ki ti bodo olajšala potovanje, si preberi tukaj.

Koliko sva zapravila za tale potep pa sva zapisala sem.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now